Prehrana

Maščobe, ogljikovi hidrati in beljakovine iz ženskega mleka okrepijo odpornost za vse življenje – Dojeni motorično spretnejši, inteligentnejši in družabnejši
Od hrane, ki jo dajemo otroku, nista odvisni njegovo počutje in zdravje zgolj v rosnih letih, temveč tudi takrat, ko odraste. Pediatri, nutricionisti in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem, kaj je koristno za najmlajše, so na mednarodni ravni oblikovali vrsto smernic za njihovo prehrano. »Dojenje je prvo priporočilo. Ogromno je razlogov, da ga spodbujamo,« je razložila pediatrinja gastroenterologinja na kliničnem oddelku za pediatrijo mariborske splošne bolnišnice. Na razvoj otroka in njegovo poznejšo dovzetnost za bolezni pa pomembno vpliva tudi že to, kaj jé mama med nosečnostjo.
Materino mleko je optimalna hrana za dojenčke, ne samo po svoji osnovni sestavi, razmerju beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, ampak tudi zaradi nekaterih zaščitnih snovi, ki jih ni najti nikjer drugje. Samo žensko mleko vsebuje imunoglobuline in celo žive celice, ki otrokov nezreli prebavni trakt varujejo pred okužbami in vnetji. V zadnjih letih so strokovnjaki dognali, zakaj imajo nekatera hranila, na primer beljakovine in ogljikovi hidrati, iz materinega mleka prednost pred tistimi iz drugih vrst mleka, denimo kravjega. »Dolgo je veljalo, da je glavni ogljikov hidrat v materinem mleku mlečni sladkor laktoza. Po količini je res, saj ga je kar 70 odstotkov, preostalih 30 odstotkov pa so oligosaharidi, danes jih poznamo že več kot sto vrst in vsi so zelo bogati z galaktozo, monosaharidom, ki je zelo pomemben za razvoj možganov. Ti oligosaharidi, pravimo jim tudi prebiotiki, imajo poseben bifidogeni učinek na črevesno floro dojenčka – spodbujajo rast bifidogenih bakterij, ki s svojim delovanjem na prebavo mleka in drugega, kar zaužije, dodatno varujejo otroka, zato so dojeni otroci bolj odporni proti dihalnim infektom in drugim okužbam,« je pojasnila.
Naravni prebiotiki so v pšenici, nekaterih vrstah zelenjave, posebno bogati so česen, čebula, artičoke, por in cikorija. Najdemo jih še v medu, mleku in drugih naravnih sestavinah. Jogurtu, pekarskim izdelkom, mlečnim pripravkom za otroke pa dodajajo sintetizirane oligosaharide, večinoma galakto oligosaharide in frukto oligosaharide. Prebiotiki se lahko umetno pridobivajo z encimskimi procesi.
Maščobe za razvoj možganov
V osemdesetih letih je skupina pediatrov ugotovila, da so nedonošenčki, ki so bili samo dojeni, v primerjavi s tistimi, ki so jim dajali umetno hrano, pri sedmih in osmih mesecih motorično veliko bolje razviti ter da je pri šestih in sedmih letih njihov inteligenčni kvocient statistično pomembno višji. »Začeli so raziskovati, kaj je tisto v materinem mleku, kar vpliva na inteligenco in na dober motorični razvoj, in dognali, da so to maščobe, in sicer omega 3 in omega 6. Te so pomembne, ker podpirajo nastajanje, razvoj in dozorevanje sivih celic v možganih, nevronov, in celic v mrežnici. Otroci, ki jih dobivajo, ne samo da bolje vidijo, ampak imajo tudi virtualno percepcijo. Spoznanja so pripeljala do tega, da zdaj vsem nedonošenčkom, ki niso dojeni, v hrano dodajajo maščobe omega 3 in omega 6.«
Mnogi strokovnjaki so prepričani, da dojenje vpliva tudi na družabnost. »V Mariboru smo pri raziskavi, v katero smo vključili veliko otrok, opazili, da tisti, ki so bili samo dojeni, v šestem mesecu kažejo precej več družabnosti kot njihovi vrstniki, ki dobivajo hrano po steklenički,« je razložila pediatrinja.
Najmanj pol leta
Dojenje naj bi trajalo najmanj šest mesecev, idealno je do prvega leta starosti, svetovna zdravstvena organizacija pa v nerazvitih državah priporoča do dveh let ali še dlje, saj so mamine beljakovine edine, ki jih otrok lahko dobi. »Strokovnjaki se ukvarjajo tudi z vprašanjem, kdaj otroke dohranjevati in jim poleg materinega mleka dajati še drugo vrsto hrane. Pri nas svetujemo samo dojenje do šestega meseca, potem pa dohranjevanje, ker količina mleka od takrat ne zadošča več energetskim potrebam. Dodaja se sadje, zelenjava, trdo kuhani rumenjak, belo meso, kravje mleko pa šele po prvem letu starosti. Teh smernic se v Sloveniji držimo teoretično, praksa pa žal kaže drugače – zlasti v okoljih, kjer sta socialni in ekonomski položaj slabša, matere kupujejo kravje mleko. Pri otrocih, ki ga uživajo prezgodaj, pediatri opažamo, da so nagnjeni k slabokrvnosti, alergijam prebavil, kože in dihal,« je strnila
Znanost o prehrani spodbuja tudi uživanje probiotikov, mlečnobeljakovinskih bakterij tipa lactobacilus, bifidus in podobnih, saj so za njih dokazali, da imajo imunomodulatorno delovanje, torej vplivajo na imunski sistem otroka. Žive bakterije dodajajo nekateri proizvajalci jogurtom oziroma mlečnim izdelkom. Zaželeno je, da je v njih ena sama vrsta, o kateri je znano, kakšen učinek ima.
Pomembna že skrb med nosečnostjo
Raziskave kažejo, da je od razvoja otroka v maternici odvisno, kakšno bo zdravje človeka v odrasli dobi. »S tem se je med drugim ukvarjal znanstvenik David Baker in postavil revolucionarno teorijo, za katero je letos dobil priznanje na mednarodnem kongresu prehrane v južnoafriškem Durbanu. Od leta 1986 je proučeval različne rizične skupine odraslih. Zanimalo ga je namreč, zakaj ljudje, ki niso nikoli kadili, pili alkohola, imeli zvišanih lipidov v krvi in bili debeli, zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi, hipertenzijo, aterosklerozo, diabetesom, metabolnim sindromom. Ugotovil je, da je odločilni dejavnik porodna teža. Če se prva deklica rodi težka 2,5 kilograma, druga pa 3,5, je pri prvi več tveganja, da bo zbolela za boleznimi, povezanimi s prehrano, kot pri drugi. Kako to utemeljuje? V maternici se tkiva fetusa, ki ne dobi zadosti hranil, ne razvijajo pravilno, niti strukturno, niti funkcionalno, niti fiziološko. Novorojenček z majhno porodno težo ima na videz krasne ledvice, vendar funkcionalno niso enake kot pri tistih, ki so prišli na svet z normalno težo, ker imajo manj nefronov in ti ne delujejo tako dobro. Zaradi tega se lahko postopoma pri njem v odraslosti razvije hipertenzija. Ti otroci se rodijo tudi z manj mišic in manj elastina v krvnih žilah in v srcu, ki bi pozneje v življenju ravno tako utegnili slabše delovati,« je opisala zdravnica.
Bodoče mamice ne bi smele biti niti presuhe niti predebele, preden zanosijo, treba bi bilo poskrbeti za uravnoteženo prehrano deklet in mladih žensk, vse od otroštva do nosečnosti, zdravstvenim zapletom v srednjih letih pa bi se bilo mogoče izogniti tudi tako, da pazimo, da se otroci, ki so na svet prišli z zelo nizko porodno težo, pretirano ne zredijo.
Preveč kalorij, premalo vitaminov
Debelost na splošno postaja vse bolj pereč problem že med zelo mladimi. Med 15 in 18 odstotki dečkov in deklic tehta več, kot bi bilo zdravo. »V naši bolnišnici smo delali raziskavo, ki jo je financirala občina, z njo pa smo želeli ugotoviti, ali so socialni in ekonomski pretresi, ki jih je Maribor doživljal med tranzicijo, pustili posledice na prehranjenosti otrok. Analizirali smo tri leta: 1990., 1995. in 2000., in sicer tako, da smo ugotavljali prehranski status hospitaliziranih otrok. Spoznali smo, da podhranjenost ni problem, večina jih je dobro prehranjena, narašča pa debelost. Pred osamosvojitvijo je bilo pretežkih 13 odstotkov hospitaliziranih otrok, zdaj jih je 17.«
Delež okrogloličnih se po eni strani povečuje, po drugi pa pediatri opozarjajo, da pri sodobnem načinu življenja ogromno otrok ne zajtrkuje, predvsem pa je malo sadja in zelenjave, ne zaužije dovolj vitaminov in mineralov. »Več kot polovica prebivalcev planeta trpi za pomanjkanjem mineralov in vitaminov. V Sloveniji pediatri žal nimamo več možnosti, da bi vitaminske preparate predpisali na recept, vendar bi si jo morali ponovno izbojevati,« meni