Zdrava prehrana je vsekakor pomemben dejavnik pri splošnem zdravem življenjskem slogu. Poleg tega gre za tisto področje, ki ga najpogosteje zanemarjamo, tako da se da pri tem največ narediti, ne da bi bilo treba sprejeti velike kompromise. Mnogi zdravi recepti zahtevajo minimalne prilagoditve – uporabimo na primer kokosovo olje namesto drugih rastlinskih ali celo živalskih maščob. Na takšen način je možno že takoj dobro prilagoditi jedilnik in koristiti prednosti, ki iz tega izhajajo.
Še boljši učinek bomo seveda dosegli s temeljito osvežitvijo jedilnika. Splača se načrtovanju vsakodnevne prehrane nameniti dovolj pozornosti, saj lahko tako docela prilagodimo vnos hranilnih snovi in drugih koristnih sestavin v telo. Ni nujno, da bodo tudi za to potrebne velike prilagoditve, je pa to odvisno od siceršnje prehrane – tisti, ki so vajeni hitre prehrane, sladic in slanih prigrizkov ter sladkih pijač, bodo morali svoje navade korenito spremeniti, druge rešitve pač ni.
Vsi obroki so lahko bolj zdravi
Le redkokdo bi verjetno lahko povsem z gotovostjo zatrdil, da že je zdravo in ne bi mogel ničesar izboljšati. A spet se lahko osredotočimo predvsem na tiste, ki imajo prehrano pretežno neurejeno in verjetno tudi nezdravo. Ti imajo pri prav vsakem obroku potencial, da jedilnik izboljšajo. Že pri zajtrku je pogosto problem – nekateri zajtrka sploh ne jejo, nekateri zjutraj jejo premalo, obstajajo pa tudi takšni, ki si že za zajtrk privoščijo neprimerna živila s preveč maščobami in kalorijami. Za zajtrk se splača pojesti nekaj več, saj bomo potrebovali energijo preko dneva. Ni pa nujno, da to energijo vnesemo v obliki visokokalorične hrane, ki ima običajno zelo neugodno razmerje hranilnih snovi. Izberemo raje sadje, ki je že lahko dober vir ogljikovih hidratov za energijo, prav tako so priljubljene žitarice, predvsem v obliki kosmičev, spremljavo pa ponudi mleko ali jogurt. Možnosti je veliko, prav pri zajtrku lahko najlažje eksperimentiramo, saj ne gre za pripravljanje posebej kompleksnih obrokov.
Za kosilo si običajno privoščimo nekaj več hrane, čeprav to ni nujno, vsaj v smislu kaloričnega vnosa ne. Če pojemo zajeten zajtrk, je lahko kosilo nekoliko manjše, lahko gre tudi samo za solato, ki jo nenazadnje enostavno dopolnimo s pustim mesom ali kakšnim drugim dodatkom. Predvsem je treba omejiti količinski vnos, ki je pogosto pretiran, kar je problematično na jedilnikih tistih, ki imajo težave z odvečno težo. Kosilo je lahko zelo lahko, lahko pa si privoščimo tudi kaj bolj konkretnega, če le to uskladimo z drugimi obroki. Če se le da pa se izognimo sladici, ki hitro močno dvigne kalorični vnos.
Večerja je praviloma nekoliko manj obilna kot smo je vajeni, nič hudega ni, če sploh ne gre za popoln obrok, temveč vzamemo le kak prigrizek pred spanjem. V večernih urah se telo umirja in ne potrebuje dodatne energije, bolje je glavnino vnesti preko dneva.
